Trije sloni

Trije sloni mirno slonijo na mojem prsnem kosu. Prisli so iznenada in se z vso tezo naslonili name. Eden po eden in nobeden ni pregnal svojega predhodnika.

Sobotna

Rada berem Sobotno prilogo Dela. Vsake toliko se sicer odločim, da bom temu naredila konec, ker imam dovolj tako zelo enostranskih člankov o politiki in tega nočem ne finančno ne moralno podpirati, vendar mi je na koncu vedno žal za vsem izpuščenim, ki s politiko ponavadi ni povezano, zato ostajam njena zvesta naročnica. Tudi spomin na goro Sobotnih prilog v spalnici staršev in tata, ki jih je redno prebiral, mi je všeč.
Odkar sva na Kitajskem vedno prineseva s sabo vse stare številke, ki jih potem mesece prebiram. Vedno kolebam med branjem knjig, Sobotne in vseh reklamnih revij, ki jih vlačim od vsepovsod in včasih le pride na vrsto tudi Sobotna.

Včeraj sem prebrala članek Marka Crnkoviča, ki mi je bil zelo všeč. Pravzaprav se z njegovimi mislimi pogosto strinjam, če pri tem zamižim na eno oko in spregledam njegovo vzvišenost, samovšečnost, aroganco,... Članek govori o spornih preimenovanju vojašnice Franca Rozmana Staneta in izdaji priložnostnega kovanca ob obletnici njegove smrti. Najprej se sprašuje o tem, ali se je s to temo sploh smiselno ukvarjati in ponuja 3 argumente, zakaj je temu tako. Prvič, ponavadi nas prepričujejo, da je to odvračanje od pomembnejših tem. Kot da bi razmišljanje o ideoloških temah resnično vzelo čas idejam za izboljšanje gospodarstva. Drugič, skozi take teme lahko verjetno še boljše spoznamo misel govornika, zato je čudna trditev da so ideološke teme manjvredne oziroma kot pravi naš predsednik "drugorazredne". Popisanost časopisov z njimi, torej zanimanje javnosti, ni nujno premo sorazmerno s pomembnostjo. In tretjič, minimiziranje ideoloških tem je v nasprotju z njihovimi deklariranimi cilji in posledicami. Zaradi tega se toliko kregamo okoli njih, če bi nam bilo zanje vseeno, se pač ne bi.

http://www.delo.si/mnenja/kolumne/kdo-je-prvi-zacel-kdo-bo-prvi-nehal.html

Bel list

Končno. Moj prvi blog, moja prva objava. Mogoče je to priložnost za polnejše doživljanje, ozaveščanje in polaganje računov. Pogled v mojo intimo, ki hkrati plaši in privlači.  Tu bi rada povedala o doživljajih na Kitajskem, o ljudeh, navadah, mojih in njihovih, shranjevala spomine in misli, ločevala seme od pleva. Naj bo dobre volje, sončen, nasmejan, optimističen, toleranten in moj, ta blog.

Sončen dan na drugi strani Jinji Hu-ja