Svoj glasovni repertoar je iz dolgih a-jev, o-jev in strašljivih g-jev pred kakšnim tednom razširila še na ta-ta-ta, ka-ka-ka, rrrr in podobne. Zanimivo jo je opazovati kako preizkuša nove glasove, kako si veselo dopoveduje in včasih se zdi, da se že kar pogovarja z nami. Ko ji pojem ali ko posluša pesmi po radiu si ponavadi začne peti tudi sama, predvsem pred spanjem je zelo glasna. Pri noni in nonotu v Brdih je po trgatvi navduševala že s pravim koncertom petja in vriskanja.
Je pa zato moja utrujenost vsak dan večja. Njeno spanje je zgubilo vsak ritem in že uspavanje je zgodba zase. Prve mesece je šlo zlahka, odložili smo jo v posteljico, nekaj časa se je sama s sabo pogovarjala in potem zaspala. A Andreju je bila pri tem preveč simpatična in rad jo je nosil v naročju dokler ni zaspala pri njemu. Moja opozorila, da ne bo več hotela zaspat drugače, niso zalegla. Potem smo šli na morje in za lažje uspavanje sem jo v vozičku vozila gor in dol po kampu. No, od takrat naprej je uspavanje muka. Andrej se uleže poleg nje na posteljo, vendar takoj joče. Če jo vzame v naročje, zaspi, a se zbudi takoj ko jo odloži v njeno posteljo. Ob meni še najlažje zaspi. Poskušam tako, da jo odložim, sem ob njej v sobi in čakam kdaj bo klonila utrujenosti. Po eni uri premetavanja, petja in pritoževanja zaspi okoli 22.00 ure, se še nekajkrat zbudi dokler ne greva tudi midva spat. Okoli 1.30 pa se začne nočno zbujanje. Včasih pomaga že duda, ponavadi jo podojim. Po 6.00 se dokončno zbudi in z malo sreče lahko potegneva še kakšno uro. Skratka, veselim se boljših časov.
V Babybjornovem gugalniku se nekaj časa zabava, potem ji pa postane dolgčas. Dam na tla na blazino in že 2 tedna samostojno sedi. Plazi se zaenkrat še ponazaj kar jo zelo jezi. Kupila sva ji pojočo opico in rada se igra z njo, še vedno ji je simpatična Enejeva ropotuljica, zanimivo ji je premetavanje kroglic na lokih, podajanje žoge z Andrejem. Skupaj zbirava nalepke Spuži kvadratnika, seveda pa zaenkrat bolj navdušuje mene kot njo. Zunaj uživa, ko grem mimo okna in ko se vrnemo domov vedno protestira. Pogosto greva z Luno in Lu na sprehod z vozičkom malo naprej od Kekca. Od Uroša in Katje sva zvedela za geocach-e, skrite zaklade naokoli nas. Zame je to idealna spodbuda za odkrivanje novih krajev in prvi pod gostiščem Kekec je že odkrit. Se že veselim novih izzivov.
.
Uvajanje goste hrane gre bistveno boljše kot pred mesecem. Zelo rada ima grah, hruške, jabolka, krompir, malo manj špinačo in kuhan korenček.
Prejšnji teden smo končali trgatve v Brdih in na Kekcu, seveda je tudi Julija pomagala po svojih najboljših močeh.
