Prvi Julijin božič

Po dneh lepega vremena, ko se je večina kotlin kopala v megli in smo mi, višinarji, uživali v soncu (baje, da smo imeli več kot 50 dni brez dežja) ter namesto Nove Gorice videli tole:

se je zdaj vreme skisalo in preživljamo težke trenutke zaprti med štiri stene. Zato je pa več prilik za pisanje spominov o še svežih dogodkih: kako smo torej preživeli Julijin prvi božič.

Že 23. smo pripravili drevesce, na predvečer božica smo uredili še jaslice in imeli večerjo skupaj z mojimi starši, Karmen in Nino. Z Andrejem sva pripravila vegansko lazanjo, imela veliko dela z njo in gojila velike upe, ki pa se niso uresničili. Verjetno sva jo premalo pekla, mogoče bešamel ni bil pravi ... Kritike in ideje, da veganstvo ni ne zdravo in ne dobro, seveda niso manjkale. To leto k polnočnici nismo šli, smo pa bili vsi trije pri maši na božični dan. Juliji so všeč lučke zunaj na smreki, okraske na drevescu si silno želi preizkusiti na vse njene načine, jaslice pa so baje veliko zanimivejše pri noni.

Blagoslovljen božič vsem!

Ringišpil ali Andrejev sejem

Kot večino let do sedaj, sva se tudi letos odpravila na Andrejev sejem. Midva in zraven še cela nova in stara Gorica. Seveda je bila letos prvič z nama tudi Julija, kar je dalo vsemu še poseben čar, hkrati pa je to spremenilo običajno večerno uro na opoldansko. Vse je drugače sredi dneva.

Letos je bilo baje obiskovalcev manj kot lani, verjetno tudi zaradi bojazni pred terorističnimi napadi.

Pridružili so se nam še Robert, Andreja in Filip in skupaj smo se sprehajali med stojnicami, jedli "fritello", se vozili z vlakcom in lovili račke. Julija se je radovedno razgledovala, kot vedno pa so ji največji vtis pustili ljudje, ki so se sprehajali mimo nje. Verjetno bo že naslednje leto bolj doživljala tudi vse vrtiljake, ki jih tam ne manjka.

Julija in njen 10. mesec

Ooo, pa smo dočakali. Julija se plazi kot velika punca. Najprej je zavzela "komandos" pozo, potem pa hitro osvojila pravo otroško plazenje. Zdaj že veselo obvlada cel prostor, premika stole, preganja pse, skuša uiti skozi vrata in odkrivati nove prostore. Pozorna morava biti na vse nevarnosti, saj ima rada električne kable, robove omar (ane, Andrej), poskuša izklopiti računalnik in pobira najmanjše smeti po tleh (večjih vsekakor ni ;) ) Sama se tudi že dvigne na noge in ob naši pomoči naredi kakšen korak. Pomaga pri oblačenju, roko stegne v rokav, vendar je vsako previjanje cela ekspedicija. Selimo se iz prostora v prostor, da bi ji bilo bolj zanimivo, a je večinoma rezultat bolj boren. Jezi se in lažje sprejme, če lahko zraven stoji.

Veseliva se tudi, da je začela več jesti. Obožuje sladko in slano hrano, a ji ne dovoliva prevelikih pobegov v gurmanske užitke. Med priljubljenimi so pica, kaki, mandarini, granatno jabolko in korenje.
Prav nič se ne boji novih prostorov, v tujih hišah je hitro domača, včasih naju že malo skrbi ;) Tudi glasnih zvokov se ne ustraši več, ko kihnemo, se smeje.

Rada brca žogo in z Andrejem preganja Lu, včasih ji v zameno za težke trenutke ponudi briket. Obožuje knjigice, tudi sama jih vzame in prelista. Radovedno  opazuje, kako izginejo kocke v posodo in jih potem zvrne nazaj ven.

5. decembra ponoči jo je obiskal sv. Miklavž. Ker je bila pridna, ji je prinesel igrače. Ustavil se je tudi pri obeh nonah in nonotih.