15. mesec

Turobno vreme, ki kar traja in traja, nam jemlje energijo in podarja le redke trenutke, da smo lahko zunaj. Gradnja se ne premakne nikamor, pravzaprav obratno, kar skopljejo je kmalu spet zasuto zaradi toliko dežja. 

Julija tako hitro koraka naokoli, da jo že težko lovimo. Kupila sva ji sedež za na kolo in Julija uživa v vožnji. Pogosto gresta v mesto in med potjo nazaj navadno zaspi. 

Zobki rastejo, zdaj ima že vse štirice. Poleg oponašanja glasov nekatere živali že poimenuje: psa, papagaja (gaj), pajka, metulja (tul) slona, ki je po njeno on, pove, da hoče ven ("en"), pokaže in pove, da je nekaj tam, rada prinese knjige, da jih skupaj beremo. Večinoma že je sama s svojim priborom, najraje pašto in tudi pove, da je tisto pašta. Pred spanjem ji vedno pojemo pesmice, najraje ima pesem o goskah Dve taci rumeni. Rada posluša tudi Ringa raja in ko vsi padejo, reče bum, rada ima pesem Na livadi kraj vode, malo se je že naveličala Na okno tok, tok. Včasih nam pokaže kako se lula na kahlici, čeprav s tem nima več toliko veselja kot na začetku. Če kaj ni po njeno se močno jezi in Andrej ponavadi kmalu popusti.

Še vedno se najraje druži z nonotom Viktorjem in skupaj vsak dan preučujeta novosti v sadovnjaku, vrtu in pri zidarjih. Rada je tudi s Tinetom in Enejom, ki ju oba kliče Neeeej, ko prideta Karmen in Nina na obisk, ostane kar z njima. Razveseli se peskovnika in kar nekaj časa se lahko sama igra v njem. 

13. in 14. mesec

Toliko stvari se nam dogaja v zadnjem času: luknja za hišo je že pripravljena, čakamo še izkop za temelje, lepo vreme in zidarje. Izpiti padajo drug za drugim, seminarske se pišejo kar same. Naša Julija napreduje s svetlobno hitrostjo in midva le spoštljivo opazujeva ta čudež narave.
Posebej nedeljska jutra uživamo vsi skupaj kot mala družinica. Julija dobi vsak teden sveže pečen rogljič in ga celega zmaže. Za to je pripravljena tudi pozabiti na dojenje. 2. aprila je dobila 5. zobek, pred 18. aprila še šestega. Z veseljem jih pokaže vsakomur ki ga zanimajo.

Oponaša vse živali, zdaj poleg muce, psa, krave, konja, prašiča ve še kako dela volk, račka, petelinček, kokoš. Z nami je pico, kakšno žlico ji uspe sami dati v usta, rada ima šalam, sir, kašico, granatno jabolko, čokolado, malo manj zelenjavo. Nekaj sekund že stoji sama, najraje hodi po stopnicah.

11. in 12. mesec

Zmanjkuje mi časa. 100 stvari me zanima in ničemur ne utegnem sledit. Rada bi Juliji pripravila foto-knjigo o njenem prvem letu, rada bi brala klasike, strokovne knjige o mojem novem študiju, mu sploh sledila tako kot treba, pisala ta blog malo bolj redno, pletla, zašila nekaj stvari, ki me čakajo že pol leta, pregledala stare revije, prebrala kakšne Poglede, kuhala bolj redno, vedela več o veganstvu, šla kaj ven, malo telovadila... Ja, idej ne zmanjka, ampak tako je bilo vedno, ko nisem imela časa. Potem pa ... Nekako se bom pripravila do tega, da si bom oblikovala seznam prioritet in jim sledila. Mogoče. Nekoč.

Novo leto smo pričakali skupaj z Julijo, saj ji niti na misel ni prišlo, da bi zamudila takooo pomemben dogodek. Zbudila se je 15 minut pred polnočjo in skupaj smo nazdravili in si ogledali ognjemet. Naslednji dan je radovedno odpirala darila, ki jih ji je pod novoletno smreko pustil Dedek Mraz, se razveselila knjige in CD-ja o zvezdici zaspanki, še dveh knjigic, ki jih Dedek Mraz pustil v Vrheh, nekaj je pustil tudi v Brdih in nekaj pri noni Anici in nonotu Viktorju. Da knjig tudi kasneje ne bo zmanjkalo, sem jo vpisala v Ciciklub in vsako četrtletje bomo dobili katalog in izbrali kakšno, ki ji bo všeč.

Julija hiti naprej, dobesedno in v prenesenem pomenu. S plazenjem premaguje kilometre po stanovanju in je vedno hitrejša, vedno več je na nogah. Premika se ob kavču, zdaj se včasih tudi že prime avtomobila, ki ima ročaj tako nastavljen, da se ga prime in hodi naprej ob njegovi opori.

Danes ima že 4 zobke, zadnjega je dobila včeraj. Veliko poskuša govoriti, dosti se pogovajra sama s sabo, kliče tata, nono, jaz sem nana in nona je tudi nekaj podobnega. Skuša ponoviti besedo kapa in ji približno uspe. Rada vošči "dan" ko kam pride, še raje na glas oponaša smejanje ostalih. Še vedno ni navdušena jedka, čakamo, borimo se z njeno težo, kar je včasih že malo frustrirajoče, ampak ne obupamo.

Še vedno je njena najljubša igra nagajanje Lulu in to, da jo Lulu vleče za nogavice in hlače. Rada bere knjige s tatom, zadnje čase zelo rada pomaga pobirati posodo iz pomivalnega stroja in jo podaja Andreju. Ko se le da prižge radio, predvsem tisti pri noni, tudi govoreče igrače, ki ji pojejo pesmice rada odpira in takoj začne plesati ko zasliši melodijo.

Pa še slika o ustvarjanju z barvami za risanje s prsti. Po zelo obetavnem začetku je bil konec bolj "comme ci comme ca".

Duda, adijo!

Uspelo nam je. In to brez velikih pretresov in brez preveč joka.

Cilj je bil, da bi se Julija odvadila dojenja ponoči. Zato smo najprej umaknili dudo, ker je ponavadi z njo zaspala. Ta prehod je šel presenetljivo hitro. Nadomedostila sem jo z dojenjem in Julija je to sprejela. Verjetno smo to naredili ravno v njeni pravi starosti.
Nekoliko težje se je navadila na noč brez dojenja. To smo poskusili večkrat. Prvič in drugič smo vztrajali tri dni, a ker je bilo preveč joka, smo idejo opustili za dva tedna. V tretje je bilo že boljše. Dva dni smo jo ponoči malo več tolažili, tretji dan je šla noč že mirno skozi. Zdaj jo dojim še zjutraj malo pred 5. uro in še kakšen krat čez dan.

Julijin pust

Letos smo se po dolgem času spet malo našemili. Julija je v dar dobila kostum in ponosno paradirala naokoli. Make up sicer ni skladen z njeno obleko, vendar smo najprej načrtovali nekaj drugega, potem pa so se plani spremenili, škoda pa bi bilo pikapolonici zbrisati tako imenitne brke. Sploh ker jih je imel tudi sloviti Dali.

Šli smo na rojstnodnevno zabavo Klaudie Mei in Julija si je z veseljem ogledovala tudi druge maske. Drugo leto sigurno ponovimo!