Novo leto smo pričakali skupaj z Julijo, saj ji niti na misel ni prišlo, da bi zamudila takooo pomemben dogodek. Zbudila se je 15 minut pred polnočjo in skupaj smo nazdravili in si ogledali ognjemet. Naslednji dan je radovedno odpirala darila, ki jih ji je pod novoletno smreko pustil Dedek Mraz, se razveselila knjige in CD-ja o zvezdici zaspanki, še dveh knjigic, ki jih Dedek Mraz pustil v Vrheh, nekaj je pustil tudi v Brdih in nekaj pri noni Anici in nonotu Viktorju. Da knjig tudi kasneje ne bo zmanjkalo, sem jo vpisala v Ciciklub in vsako četrtletje bomo dobili katalog in izbrali kakšno, ki ji bo všeč.Julija hiti naprej, dobesedno in v prenesenem pomenu. S plazenjem premaguje kilometre po stanovanju in je vedno hitrejša, vedno več je na nogah. Premika se ob kavču, zdaj se včasih tudi že prime avtomobila, ki ima ročaj tako nastavljen, da se ga prime in hodi naprej ob njegovi opori.
Danes ima že 4 zobke, zadnjega je dobila včeraj. Veliko poskuša govoriti, dosti se pogovajra sama s sabo, kliče tata, nono, jaz sem nana in nona je tudi nekaj podobnega. Skuša ponoviti besedo kapa in ji približno uspe. Rada vošči "dan" ko kam pride, še raje na glas oponaša smejanje ostalih. Še vedno ni navdušena jedka, čakamo, borimo se z njeno težo, kar je včasih že malo frustrirajoče, ampak ne obupamo.
Še vedno je njena najljubša igra nagajanje Lulu in to, da jo Lulu vleče za nogavice in hlače. Rada bere knjige s tatom, zadnje čase zelo rada pomaga pobirati posodo iz pomivalnega stroja in jo podaja Andreju. Ko se le da prižge radio, predvsem tisti pri noni, tudi govoreče igrače, ki ji pojejo pesmice rada odpira in takoj začne plesati ko zasliši melodijo.
Pa še slika o ustvarjanju z barvami za risanje s prsti. Po zelo obetavnem začetku je bil konec bolj "comme ci comme ca".
