Naslednja dva dni sva v najinem hotelu najela avto s šoferjem, ki naju je vozil po otoku. Promet po otoku je gost, ogromno je motorjev in ceste so ozke. Prometne nesreče so glavni razlog za smrt Balijcev. Glede na vse te podatke odločitev ni bila težka. Odločila sva se za dve turi. Prva je bila v osrednjem Baliju, druga proti vzhodu otoka. V vse templje sva morava vstopati primerno oblečena, običajno v sarong, ki ga je imel že pripravljenega v avtu najin šofer, in bosa. Najprej sva se ustavila 2 kilometra jugovzhodno od Ubuda v Goa Gajah (Elephant Cave). Glavna znamenitost kraja je jama iz 11. stoletja, nad njenim vhodom je v skalo vklesan demon, ki spominja na slona, od tod verjetno ime. Notranjost jame ni nič posebnega.

Ob naslednjem postanku sva se po 371 stopnicah spustila v Gunung Kawi (Poet mountain), tempelj iz 11. stoletja, kjer naj bi bil po eni izmed teorij pokopan kralj Anak Wungsu in njegove številne žene ter nekaj konkubin, ki so morale narediti samomor, ko je kralj umrl. Poleg templja je zelo slikovita tudi pot navzdol (navzgor nekoliko manj) ob riževih poljih, reki,...
 |
Ženske nosijo kamenje v košarah na glavi, ker v dolini ob reki Pakerisan moški zidajo zid. |
 |
Petelinji boji so žal še vedno del življenja Balijcev. |
 |
Domačini živijo običajno življenje ob radovednih pogledih turistov. |
Naslednjič smo se ustavili blizu Gunung Kawi-ja, kjer je Tirta Empul, tempelj zgrajen leta 926, z najsvetejšim vodnim izvirom na Baliju. Domačini darujejo svoje darove, ponavadi hrano, in se okopajo v velikih bazenih svete vode (obred melukat), ki naj bi prinesla fizično in duhovno očiščenje ter večno mladost.
 |
Prinašanje darov v lepo okrašenih košarah |
 |
Zbranost ob skupni meditaciji, zadaj tedung dežniki |
 |
Gamelan orkester. |
Naprej proti severu je vas Penelokan z lepim pogledom na 1717 metrov visok in še delujoč vulkan Batur s kraterjem premera 13 kilometrov in jezero Batur. Ogromno restavracij ob glavni cesti nudi bolj ali manj okusno hrano, vsem je pa skupen razgled. Domačini ponujajo spominke in so pri tem zelo trmasti, nižje ob glavni cesti prodajalci ponujajo okusno sadje, predvsem pomaranče, pridelane v regiji.
 |
Restavracije na pobočju. Varne? |
Kopi luwak je kava, pridelana iz zrn, ki jih iztrebijo cibetovke. Prebava semen v teh živalih jim doda posebno aromo, pa tudi ceno, ki lahko doseže 170$ za pol kilograma. Ogledala sva si proces pridelovanja te kave, seveda le tisti del po pobiranju iztrebkov.
 |
Kavovec |
 |
Prestrašena cibetovka, ki so jo grdo zbudili, da bi si jo turisti lahko ogledali. |
 |
Prebavljeno zrnje kave |
 |
Praženje kave |
Ta dan je bil že prepoln dogodivščin, zato sva se odpravila nazaj proti Ubudu, vmes pa si pogledala še riževa polja in domačine, ki delajo na njih. Turisti jih gledamo kot atrakcije, jih slikamo kot živali v živalskem vrtu, oni pa le opravljajo svoje delo kot da nas ni.
 |
Tista roka, ki maha iz sence spodnje hišice, je moja. |
 |
Očitno ni bilo dovolj grmov za se skrit |
Zvečer sva šla na koncert. V Ubudu je kar nekaj krajev, kjer lahko poslušaš tradicionalno glasbo in gledaš tradicionalne plese Balija. Izkušnja je bila več kot vredna denarja in časa, ki sva ga za to namenila. Ogledala sva si "ples z očmi", kjer so pomembna sestavine predstave zavijanje z očmi, prsti roke upognjenimi navzven in nenavadno premikanje, balinezijska glasba je pa tudi zgodba zase.