Osrednji del Balija

Naslednja dva dni sva v najinem hotelu najela avto s šoferjem, ki naju je vozil po otoku. Promet po otoku je gost, ogromno je motorjev in ceste so ozke. Prometne nesreče so glavni razlog za smrt Balijcev. Glede na vse te podatke odločitev ni bila težka. Odločila sva se za dve turi. Prva je bila v osrednjem Baliju, druga proti vzhodu otoka. V vse templje sva morava vstopati primerno oblečena, običajno v sarong, ki ga je imel že pripravljenega v avtu najin šofer, in bosa. Najprej sva se ustavila 2 kilometra jugovzhodno od Ubuda v Goa Gajah (Elephant Cave). Glavna znamenitost kraja je jama iz 11. stoletja, nad njenim vhodom je v skalo vklesan demon, ki spominja na slona, od tod verjetno ime. Notranjost jame ni nič posebnega.

Ob naslednjem postanku sva se po 371 stopnicah spustila v Gunung Kawi (Poet mountain), tempelj iz 11. stoletja, kjer naj bi bil po eni izmed teorij pokopan kralj Anak Wungsu in njegove številne žene ter nekaj konkubin, ki so morale narediti samomor, ko je kralj umrl. Poleg templja je zelo slikovita tudi pot navzdol (navzgor nekoliko manj) ob riževih poljih, reki,...

Ženske nosijo kamenje v košarah na glavi, ker v dolini ob reki Pakerisan moški zidajo zid.

 

Petelinji boji so žal še vedno del življenja Balijcev.

Domačini živijo običajno življenje ob radovednih pogledih turistov.

Naslednjič smo se ustavili blizu Gunung Kawi-ja, kjer je Tirta Empul, tempelj zgrajen leta 926, z najsvetejšim vodnim izvirom na Baliju. Domačini darujejo svoje darove, ponavadi hrano, in se okopajo v velikih bazenih svete vode (obred melukat), ki naj bi prinesla fizično in duhovno očiščenje ter večno mladost.

Prinašanje darov v lepo okrašenih košarah

Zbranost ob skupni meditaciji, zadaj tedung dežniki

Gamelan orkester.

Naprej proti severu je vas Penelokan z lepim pogledom na 1717 metrov visok in še delujoč vulkan Batur s kraterjem premera 13 kilometrov in jezero Batur. Ogromno restavracij ob glavni cesti nudi bolj ali manj okusno hrano, vsem je pa skupen razgled. Domačini ponujajo spominke in so pri tem zelo trmasti, nižje ob glavni cesti prodajalci ponujajo okusno sadje, predvsem pomaranče, pridelane v regiji.

Restavracije na pobočju. Varne?

Kopi luwak je kava, pridelana iz zrn, ki jih iztrebijo cibetovke. Prebava semen v teh živalih jim doda posebno aromo, pa tudi ceno, ki lahko doseže 170$ za pol kilograma. Ogledala sva si proces pridelovanja te kave, seveda le tisti del po pobiranju iztrebkov.

Kavovec

Prestrašena  cibetovka, ki so jo grdo zbudili, da bi si jo turisti lahko ogledali.

Prebavljeno zrnje kave

Praženje kave

Ta dan je bil že prepoln dogodivščin, zato sva se odpravila nazaj proti Ubudu, vmes pa si pogledala še riževa polja in domačine, ki delajo na njih. Turisti jih gledamo kot atrakcije, jih slikamo kot živali v živalskem vrtu, oni pa le opravljajo svoje delo kot da nas ni. 

Tista roka, ki maha iz sence spodnje hišice, je moja.

Očitno ni bilo dovolj grmov za se skrit

Zvečer sva šla na koncert. V Ubudu je kar nekaj krajev, kjer lahko poslušaš tradicionalno glasbo in gledaš tradicionalne plese Balija. Izkušnja je bila več kot vredna denarja in časa, ki sva ga za to namenila. Ogledala sva si "ples z očmi", kjer so pomembna sestavine predstave zavijanje z očmi, prsti roke upognjenimi navzven in nenavadno premikanje, balinezijska glasba je pa tudi zgodba zase.

Prihod na Bali, oktober 2012

Že kar nekaj časa je minilo od najinega potovanja na Bali in dokler so spomini še vsaj malo živi, bi rada opisala najino pot.

Bali je otok, upravna provinca Republike Indonezije. Na njem živi 3,5 milijona ljudi hindujske vere. Ostali Indonezijci so pretežno muslimani. Otok je velik kot 1/4 Slovenije, pretežno gorat in vulkanskega izvora. 

Na Baliju sva bila od 30. septembra do 8. oktobra. Pot je bila naporna, ker sva iz Šanghaja letela najprej v Korejo in potem naprej na Bali. Na denpasarskem letališču sva pristala pozno zvečer, na hitro opravila z obveznostmi ob prestopu meje in k sreči naju je že čakal šofer. Po poti proti Ubudu sva dobila občutek, da je Bali povsem drugačen od vsega kar sva videla do sedaj. Njihova arhitektura, ceste, prometni predpisi, prijaznost, nasmehi, znanje angleščine, vse naju je presenečalo. Po približno uri vožnje smo prispeli. To noč in še 5 naslednjih sva spala v lepo urejenem, mirnem, majhnem resortu Villa Semana, mogoče le malo odročnem, vendar so imeli organiziran prevoz vsako uro, tako da nisva imela težav.

Villa Semana

Ubud sestavlja 14 manjših vasi, ki so organizirane v vaške skupnosti. Mesto se zažira v divjo naravo, terasasta riževa polja, reke in bližnje vasi, ki še vedno živijo ustaljeni ritem, ki jim ga narekujejo navade, družine ter verski običaji in ne turisti. Zaradi njegove lege je dobro izhodišče za izlete po Baliju. V centru mesta je ogromno templjev, hotelov, restavracij, galerij, trgovin s spominki, predvsem pa gužva, preveč prometa in kaos. Pozna se mu slava, ki jo je mesto dobilo s pomočjo knjige in filma Jej, moli, ljubi, kjer Julia Roberts ravno v Ubudu preživlja zadnje trenutke njenega prečiščenja. Tudi na ta račun se je razcvetela ponudba vseh mogočih zdravilcev.

Ta dan sva si ogledala še Ubud Monkey Forest. To je tropski park s templji in štirimi velikimi družinami opic - makakov. Makaki z veseljem jemljejo hrano turistom in skačejo nanje, vendar naj bi prenašali tudi bolezni.

Kitajska megla

Kar je na Kitajskem megla, je pri nas smog. Tako zgleda Suzhou zadnja dva dni.

Včeraj so starši kitajskih in "expat" otrok prejeli iz šol obvestilo, da jih bodo sproti obveščali ali bodo otroci zaradi megle lahko šli v šolo ali ne. Ta naj bi bila tako gosta, da ne bi mogli vozit ne avti, ne avtobusi. Občasno je to tudi res in takrat zaprejo avtoceste, žal pa včeraj temu ni bilo tako. V zadnjih dneh je namreč onesnaženje zraka po večjih mestih osrednje in vzhodne Kitajske tako veliko, da se ni priporočljivo zadrževati zunaj. V Pekingu je baje dovoljena vrednost onesnaženosti zraka presežena za 12 do 16-krat. To je cena, ki jo plačujemo na račun hitre industrializacije in neupoštevanja okoljevarstvenih standardov. Stanja ne bodo rešili  kratkotrajni ukrepi za znižanje onesnaženosti, pač pa narava. Veter naj bi namreč danes vse odpihnil. Do naslednjič.

Pogled skozi okno najinega stanovanja