Prvi Julijin božič

Po dneh lepega vremena, ko se je večina kotlin kopala v megli in smo mi, višinarji, uživali v soncu (baje, da smo imeli več kot 50 dni brez dežja) ter namesto Nove Gorice videli tole:

se je zdaj vreme skisalo in preživljamo težke trenutke zaprti med štiri stene. Zato je pa več prilik za pisanje spominov o še svežih dogodkih: kako smo torej preživeli Julijin prvi božič.

Že 23. smo pripravili drevesce, na predvečer božica smo uredili še jaslice in imeli večerjo skupaj z mojimi starši, Karmen in Nino. Z Andrejem sva pripravila vegansko lazanjo, imela veliko dela z njo in gojila velike upe, ki pa se niso uresničili. Verjetno sva jo premalo pekla, mogoče bešamel ni bil pravi ... Kritike in ideje, da veganstvo ni ne zdravo in ne dobro, seveda niso manjkale. To leto k polnočnici nismo šli, smo pa bili vsi trije pri maši na božični dan. Juliji so všeč lučke zunaj na smreki, okraske na drevescu si silno želi preizkusiti na vse njene načine, jaslice pa so baje veliko zanimivejše pri noni.

Blagoslovljen božič vsem!

Ringišpil ali Andrejev sejem

Kot večino let do sedaj, sva se tudi letos odpravila na Andrejev sejem. Midva in zraven še cela nova in stara Gorica. Seveda je bila letos prvič z nama tudi Julija, kar je dalo vsemu še poseben čar, hkrati pa je to spremenilo običajno večerno uro na opoldansko. Vse je drugače sredi dneva.

Letos je bilo baje obiskovalcev manj kot lani, verjetno tudi zaradi bojazni pred terorističnimi napadi.

Pridružili so se nam še Robert, Andreja in Filip in skupaj smo se sprehajali med stojnicami, jedli "fritello", se vozili z vlakcom in lovili račke. Julija se je radovedno razgledovala, kot vedno pa so ji največji vtis pustili ljudje, ki so se sprehajali mimo nje. Verjetno bo že naslednje leto bolj doživljala tudi vse vrtiljake, ki jih tam ne manjka.

Julija in njen 10. mesec

Ooo, pa smo dočakali. Julija se plazi kot velika punca. Najprej je zavzela "komandos" pozo, potem pa hitro osvojila pravo otroško plazenje. Zdaj že veselo obvlada cel prostor, premika stole, preganja pse, skuša uiti skozi vrata in odkrivati nove prostore. Pozorna morava biti na vse nevarnosti, saj ima rada električne kable, robove omar (ane, Andrej), poskuša izklopiti računalnik in pobira najmanjše smeti po tleh (večjih vsekakor ni ;) ) Sama se tudi že dvigne na noge in ob naši pomoči naredi kakšen korak. Pomaga pri oblačenju, roko stegne v rokav, vendar je vsako previjanje cela ekspedicija. Selimo se iz prostora v prostor, da bi ji bilo bolj zanimivo, a je večinoma rezultat bolj boren. Jezi se in lažje sprejme, če lahko zraven stoji.

Veseliva se tudi, da je začela več jesti. Obožuje sladko in slano hrano, a ji ne dovoliva prevelikih pobegov v gurmanske užitke. Med priljubljenimi so pica, kaki, mandarini, granatno jabolko in korenje.
Prav nič se ne boji novih prostorov, v tujih hišah je hitro domača, včasih naju že malo skrbi ;) Tudi glasnih zvokov se ne ustraši več, ko kihnemo, se smeje.

Rada brca žogo in z Andrejem preganja Lu, včasih ji v zameno za težke trenutke ponudi briket. Obožuje knjigice, tudi sama jih vzame in prelista. Radovedno  opazuje, kako izginejo kocke v posodo in jih potem zvrne nazaj ven.

5. decembra ponoči jo je obiskal sv. Miklavž. Ker je bila pridna, ji je prinesel igrače. Ustavil se je tudi pri obeh nonah in nonotih.

Julijin krst

29. novembra je bila Julija krščena. V Medani, pri gospodu Gašperju Rudolfu, smo se zbrali po maši. Prišli so moji in Andrejevi starši, Karmen in Nina, Robert, Enej in Tine, Tadeja in Matija, Augusta in Perin, Radovan, Dijana in Lea, Ida in Martina, Robert, Andreja in Filip, Roberta, Darko in Tina, Katja, Uroš, Aljaž in Matic, Vasja, Martina, Oliver in Adam. Oliver je bil, poleg glavnega fotografa Matije in Roberte, najbolj umetniški fotograf. Botra sta Karmen Škrk in Robert Lutman.

Msgn. Gašper Rudolf je imel lep obred, malo naju je okaral kdaj sva zadnjič pokrižala Julijo in poklepetal z gosti, jo polil z vodo (mrzlo, a se ni pretirano pritoževala), mazilil, Andrej je ob pomoči botra prižgal svečo, ki je simbolično prinesla luč v našo družino, Karmen je poskrbela za bel prtič. Čez cel obred je bila Julija pridna, potrpežljiva in radovedna. 

Po obredu smo se ustavili v gostišču Belica, skupaj nazdravili in pojedli kosilo. Potem smo se posladkali še s torto.

Bil je res en lep in nepozaben dan. Julija, midva sva te dala krstiti, da bi postala božji otrok. To se nama zdi najboljša pot za polno, pravo življenje. Upava, da boš tudi ti nosila ta dan v srcu in gojila vero, upanje in ljubezen. Julija, Bog naj te blagoslovi.

Julija in njen 9. mesec

Lu in Julija

Julija je že toliko časa z nami, kot je bila v mojem trebuhu. Nekaj dni nazaj je Julija imela sistematski pregled. Je zdrava punca, lepo je reševala vse naloge, ki jih je pediatrinja postavljala pred njo (pobiranje drobnih predmetov, sledenje žogi, oziranje za zvokom,...) le njena teža rase počasneje (slabih 7 kilogramov teden pred dopolnjenim 9. mesecem). Ker pa je dovolj velika (68,5 cm), zdravnica ni imela preveč pomislekov. Pohvalila jo je, da je vesela in zvedava.

Plazi se še ne, vendar dobro sedi, se in se nagne naprej, da doseže predmet. Rada pomaha v slovo, zelo rada si poje. Sama si da žlico ali sadje v usta. Zanimiva si je v ogledalu, ko jo vprašam kje so psi, pogleda na sliko v kopalnici.
Z Andrejem sta začela hoditi na čofotalnico v bazen in baje zelo uživa. Tudi kopanje v njeni mali banjici ji je v veselje.

Pri noni v mamini oblekci

Julija in 8. mesec

Juluja je prvič zbolela. Ni trajalo dolgo, prehlad je kar hitro prebolela. Težje je jedla, včasih je težko zaspala, ker jo je motil poln nos, sicer pa je bila tako nasmejana kot vedno.
Zadnje čase je začela poskakovati in plesati ko sliši petje ali glasbo. Zraven vse skupaj spremlja z aaaaa. Z nono Marico redno vadita ples Un tango italiano in Juliji gre kar dobro.
Večinoma poje 2 do 3 obroke goste hrane na dan, doji se bistveno manj, predvsem zvečer, ponoči, zjutraj in pred vsakim spanjem, vendar ne spije več toliko kot je. Rada pokusi kostanj, ki ga vsak večer speče nono Viktor in vsi skupaj pojemo v verandi, rada je kaki, frutke, ki jih ji je pripravila nona Bojana, krompir, grah, korenček,... Zobov tudi še ni videti, čeprav jih že nekaj mesecev pričakujemo iz dneva v dan.
Včeraj je prvič lepo pokazala in in potiho poskušala povedati pa-pa (verjetno je zraven ta-ta-ta-jev, ki jih je pred mesecem ponavljala, to prva beseda, ki jo zavestno ponovi za nami), mora pa to še vseeno malo zvadit. Plazi se še ne, malo se premika ponazaj, trebuh ima na tleh, z rokami se odriva, da kroži naokoli.
Že nekaj časa s pogledom išče tata, če ji povem, da prihaja in se ga vedno zelo razveseli, Lulu in Luno če jo vprašam po njima. Dudo si po potrebi da sama v usta in iz njih, rabi jo pa le med spanjem in včasih med vožnjo v avtu. Mislim, da je zdaj ugotovila, da sva midva spredaj v avtu in joče, ker noče več sedeti sama.

Julija hitro raste in se spreminja. Kje so že meseci, ko je večino dneva prespala in le radovedno zrla v nas.

Julija in njenih 7 mesecev

Ta teden sva z Julijo sami, Andrej je na Kitajskem, zato ta objava nastaja počasi, vsak dan kratek čas pišem, hkrati pa se je v zanjem času zgodilo toliko novega, da idej kar ne zmanjka. Julija ima že 7 mesecev in je polna novih znanj.
Svoj glasovni repertoar  je iz dolgih a-jev, o-jev in strašljivih g-jev pred kakšnim tednom razširila še na ta-ta-ta, ka-ka-ka, rrrr in podobne. Zanimivo jo je opazovati kako preizkuša nove glasove, kako si veselo dopoveduje in včasih se zdi, da se že kar pogovarja z nami. Ko ji pojem ali ko posluša pesmi po radiu si ponavadi začne peti tudi sama, predvsem pred spanjem je zelo glasna. Pri noni in nonotu v Brdih je po trgatvi navduševala že s pravim koncertom petja in vriskanja.
Je pa zato moja utrujenost vsak dan večja. Njeno spanje je zgubilo vsak ritem in že uspavanje je zgodba zase. Prve mesece je šlo zlahka, odložili smo jo v posteljico, nekaj časa se je sama s sabo pogovarjala in potem zaspala. A Andreju je bila pri tem preveč simpatična in rad jo je nosil v naročju dokler ni zaspala pri njemu. Moja opozorila, da ne bo več hotela zaspat drugače, niso zalegla. Potem smo šli na morje in za lažje uspavanje sem jo v vozičku vozila gor in dol po kampu. No, od takrat naprej je uspavanje muka. Andrej se uleže poleg nje na posteljo, vendar takoj joče. Če jo vzame v naročje, zaspi, a se zbudi takoj ko jo odloži v njeno posteljo. Ob meni še najlažje zaspi. Poskušam tako, da jo odložim, sem ob njej v sobi in čakam kdaj bo klonila utrujenosti. Po eni uri premetavanja, petja in pritoževanja zaspi okoli 22.00 ure, se še nekajkrat zbudi dokler ne greva tudi midva spat. Okoli 1.30 pa se začne nočno zbujanje. Včasih pomaga že duda, ponavadi jo podojim. Po 6.00 se dokončno zbudi in z malo sreče lahko potegneva še kakšno uro. Skratka, veselim se boljših časov.
V Babybjornovem gugalniku se nekaj časa zabava, potem ji pa  postane dolgčas. Dam na tla na blazino in že 2 tedna samostojno sedi. Plazi se zaenkrat še ponazaj kar jo zelo jezi. Kupila sva ji pojočo opico in rada se igra z njo, še vedno ji je simpatična Enejeva ropotuljica, zanimivo ji je premetavanje kroglic na lokih, podajanje žoge z Andrejem. Skupaj zbirava nalepke Spuži kvadratnika, seveda pa zaenkrat bolj navdušuje mene kot njo. Zunaj uživa, ko grem mimo okna in ko se vrnemo domov vedno protestira. Pogosto greva z Luno in Lu na sprehod z vozičkom malo naprej od Kekca. Od Uroša in Katje sva zvedela za geocach-e, skrite zaklade naokoli nas. Zame je to idealna spodbuda za odkrivanje novih krajev in prvi pod gostiščem Kekec je že odkrit. Se že veselim novih izzivov.

.
Uvajanje goste hrane gre bistveno boljše kot pred mesecem. Zelo rada ima grah, hruške, jabolka, krompir, malo manj špinačo in kuhan korenček.

Prejšnji teden smo končali trgatve v Brdih in na Kekcu, seveda je tudi Julija pomagala po svojih najboljših močeh.

Bled

Lepo je bilo! Približno tako je zgledal naš dan: malo nervoze zjutraj, ker sva skoraj zamudila vlak, Lu, ki se je trudila biti čim bolj uvidevna a ji ni uspelo vedno, 1. Julijina vožnja z vlakom sploh, komentarji vsevedneža, sprehod okoli jezera z umikanjem maratoncem, ki so si ravno ta dan izbrali za tekmovanje, iskanje najboljše kremšnite, utrujenost, zaslužena ohladitev v jezeru, odlična kava in limonada na štantu ob jezeru (mislim, da je bilo vezano na dogodek "odprta kuhna" - bravo nekaterim slovenskim gostincem, trudijo se in kvaliteta je visoka), na poti domov harmonikaš, ki je Julijino razpoloženje spremljal s pesmijo. Šeee!!

Pol leta

Julija je že pol leta glavna članica naše družinice. Iz majhne štruce se je razvila v dojenčico, ki jasno zre v svet. Za njen rojstni dan sta prišli na obisk tudi teta Tadeja in nona Bojana. Prinesli sta ji darilo in se dolgo skupaj igrali. Na koncu je Julija od napora omagala in zaspala v noninem naročju.

V zadnjem času je osvajane novih veščin njena glavna zaposlitev: "z levo roko" izvaja obrat s hrbta na trebuh, dajanje nog v usta, glasno protestiranje ko kaj ni po njenem. Rada zvedavo opazuje ljudi in jim poklanja kratke, nežne nasmehe. Njo pa najbolj razveseli naše skrivanje, podajanje žoge in opazovanje psičke Lu. Ta ji, da se ne bi čutila prezrta in neupoštevana, enakovredno ostalim prinaša žogo in upa na igro, v Ikei pa sta sploh bili na isti (valovni) višini.

Kaže, da je včeraj prišel prvi zob (potrebna še podrobnejša preiskava za dokončno potrditev) in upam, da nam bo pomagal pri uvajanju goste hrane.  Zelenjava ji zaenkrat ne diši preveč, sadje ima raje, vendar ga kot prava gospodična le diskretno okuša in že ima dovolj. 

Še vedno obožuje čofotanje po vodi. Vsakič ko jo umivamo v umivalniku je polna upanja, da bo lahko dolgo obsedela v njem in je vedno nesrečna ko se vse prehitro konča. Rada je tudi zunaj v bazenčku in uživa v kopaju v njeni banjici. 

Poletje se počasi poslavlja, zato bo zdaj lažje iti z njo na sprehod saj je bila zadnji mesec vročina previsoka. V vozičku sedi obrnjena naprej, da lahko spremlja vse okoli nje. Ljudje se ob njej ustavljajo in hvalijo, posebej Italijani so pri tem brez zadržkov. Nama pa pohvale tudi godijo. 

Tudi midva z Andrejem sva prejšnji teden praznovala - polnoletnost najine veze. Julija je šla z nama na večerjo v Majerijo v Slapu pri Vipavi in radovedno zrla v zanimive jedi.  

Prve morske počitnice

Da bi letošnje morje užili tako kot je treba in da bi Julija dodobra spoznala vse radosti, ki jih nudi morsko počitnikovanje, smo se letos dvakrat, v juliju in avgustu, odpravili na kampiranje v Bale. Kamp so v zadnjem času razširili, uredili bar ob plaži, kino platno v vodi, tako da postaja že skoraj preveč urejen. Za nekaj dni sta se nama z Julijo pridružili tudi Karmen in Nina in zgleda, da ju je prvo kampiranje v življenju navdušilo. Mi smo se imeli zelo lepo, Karmen je odlično kuhala, hkrati pa pokazala kaj pomeni zmernost pri hrani, Nina je Juliji krajšala dneve.

V drugem počitnikovanju pa so bili z nami še Enej, Aleš, Urška, Benjamin in Ivana in obe klapi, klapa otrok in klapa staršev, sta dobro funkcionirali.

Julija se je zabavala po svoje, zlahka se je privadila na življenje v šotoru, po prvih trenutkih oklevanja je uživala v vodi, najraje še brez fredovega obroča.












Andrej je peljal moško družbo na otok, kjer je Enej nabral divji česnik, potem ga je mlajši del posadke prodajal po kampu.

Julija ima 4 mesece

Julijino hitro napredovanje je občudovanja vredno, vsakodnevno novi gibi, grimase, glasovi nam postrežejo z veliko veselja in ponosa. Ganjena sem, ko steguje roki proti meni, radovedno z dotikanjem in pogledi raziskuje moj obraz. Pomirjajo jo dolgi piskajoči poljubi na lice, pesmi in zibanje. Najbolj jo razveseljujeta poskakovanje in inzenzivno pripovedovanje.

Igra: vedno raje se igra na igralni postaji, ki smo jo dobili v dar. Zjutraj se tudi pol ure sama igra pod oboki igrač in tako lahko v miru pojem zajtrk in spijem zasluženo kavo. Razmišljam le, če ne bi bilo bolje kupiti lesenega ogrodja, kamor bi lahko obešali različne viseče igrače, saj zgleda, da se je teh prišitih že malo naveličala. Zelo rada ima ropotuljice, žoge ji prehitro zbežijo. Roke steguje za vsemi stvarmi živih barv, zelo rada pa opazuje ekran telefona, ipada, televizije. Tudi zato sva se televiziji zadnji mesec odpovedala. Andrej pravi, da bo glede tega po meni.

Spanje ni več tako točno po urniku kot je bilo. Včeraj je zaspala že okoli 19.30, vstali sva ob 8.00 zjutraj, vmes se je trikrat zbudila.

Razvoj: počasi si začenja ogledovati svoje roke, včasih se sama zasuka na bok, celega obrata ji še ne uspe napraviti.

Sprehodi: večkrat jo vzamem s sabo v vrt in glede na njene odzive Andrej sumi, da bo vrtnarka. Spet je vzljubila voziček, iz košare si rada ogleduje kar se le da. Končno sva kupila tudi nosilko, ki se nama odlično obnese. Andrej jo rad nosi naokoli in, čeprav je obrnjena proti telesu in ne vidi dosti naokoli, očitno uživa v bližini in kmalu zaspi. Komaj čakam, da jo bomo nosili tudi obrnjeno, da bom lahko videla njen odziv na vse okoli nje.

Velikost in teža: velika je 63 centimentrov in težka 5,285 kilograma. V zadnjem mesecu je pridobila več kot 700 gramov in s tem je pediatrinja zadovoljna. Res ni zagnana jedka, zato sem nad takim napredovanjem navdušena. Bomo videli kaj bo ko bomo začeli uvajati gosto hrano. Številko oblek 62 še nosi, odvisno od velikosti številke so ji nekatere stvari že majhne, nekatere pa ravno prav.

15 tednov

Šele 15 tednov je tu in zdi se, da je od vedno ob nama. Pogled nanjo nama poplača vse trenutke žalosti, razočaranj, čakanja. Pravzaprav bi bilo pričakovanje še toliko težje če bi vedela kako lepo je z njo.

Naša Lu je navdušena nad Julijo, pridno ji nosi žogico in vsakič razočarano ugotovi, da iz te moke ne bo kruha. Poklapano ponovno priseže na klasiko, to sem jaz.

Sprehodi z vozičkom: od začetka se je Julija zelo rada vozila v vozičku, zadnje čase pa vedno manj. Rada bi uporabila športni sedež, vendar je za to še premajhna. Upam, da bo nosilka, ki sem jo naročila na e-bayu in jo čakam že en teden, dobro opravila svoje delo. Andrej komaj čaka sprehode z njo, jaz pa bolj praktično razmišljam, kako bova lahko zalivali vrt skupaj.

Spanje: nočno spanje poteka podobno kot do sedaj. Večinokrat se zbudi dvakrat na noč in od 6.00 naprej spi le na pol. Tiste jutranje ure so mi najtežje in le napol v  transu se ukvarjam z njo. Podnevi se počasi kaže ritem spanja in dve uri pozno dopoldan pridejo zelo prav tudi meni, da pohitim z opravki preden se vrne mož domov.

Oglašanje: ko me je zdravnica na zadnji posvetovalnici vprašala, če Julija že kaj vriska, sem ji malo zaskrbljeno rekla, da ne. Naslednji dan pa je kar nenadoma začela z glasnim smehom, vriskanjem in vedno glasnejšim oglašanjem. Sicer vsi vedno prepričujejo, da otrok ne smemo primerjati, vendar vsaj meni kdaj "spodrsne" in kmalu se izkaže, da ji delam krivico.

Dojenje: dojim jo kolikor se da pogosto, vendar če ji ni do hranjenja, glasno protestira.

Kopanje: kopava jo enkrat na teden. Uživa v vodi, brca, šprica in presenečeno gleda kaj se dogaja. Manjšo banjico sva že zamenjala za večjo, Andrej pa pravi, da bo treba čim prej zrihtati bazen za najino mlado plavalko ;)    
   

Na zadnjem sistematskem pregledu so me spet malo prestrašili zaradi njene teže, ni veliko pridobila, zato se zdaj trudim, da bi več pojedla. Rezultate bom videla na naslednjem tehtanju - jutri. Držimo pesti.  Kot sem brala je mogoče vse skupaj povezano tudi z uporabo dude, ki baje zamika podoje, zato bi jo rada počasi umaknila, a se Julija zaenkrat še ne da.                                       

Julija ima 13 tednov

Spanje: Julija spi od približno 22.00 do 2.30, takrat jo dojim in kmalu spet zaspi. Naslednjič se zbudi ob 5.30, se spet doji in potem z rahlim spancem vztraja do približno 8.30. Takrat dokončno vstaneva. Ko poslušam druge starše sem kar navdušena nad tem njenim ritmom. Že od začetka noči z njo res niso pretežke. Posteljica, ki sva jo izbrala za Julijine prve mesece, je odlična. Lepo je, da spi ob naju, da jo z lahkoto vzamem k sebi ponoči: http://www.chicco.it/prodotti/8058664022731.culla-next2me.relax-e-nanna.culle-lettini-e-cuscini.html

Hranjenje: k sreči hranjenje še vedno poteka brez težav, upam da bo ta teza obveljala tudi po jutrišnjem tehtanju na sistematskem pregledu. Odlično se je obnesla blazina za dojenje, včasih se nanjo naslonim z rokami, njo pa držim, včasih jo naslonim kar na blazino: http://www.boppyworld.com/uk/come_utilizzarlo/allattare.asp

Posebnosti: najbolj se Juliji smejeva ko se v vozičku z obema rokama oprime stranic. Zgleda kot stara gospa, ki se boji za svoje življenje. Zadnje čase se več slini, upam, da zobje še niso na pohodu.

Potepanje: zaenkrat še uporabljava Joolz voziček s košaro, vendar se zdi, da se Julija tam vedno bolj dolgočasi in se ne več tako rada vozi kot na začetku, zato bova skušala čim prej začeti uporabljati sedežni del vozička ali vsaj nosilko. Sicer pa sva še vedno nad izbiro vozička navdušena, res je kvaliteten, škoda le, da je sedaj cenejši kot takrat, ko sva ga midva kupila:  https://www.babycenter.si/izdelek/82762/vozicek-day-studio-edition-gris

Klepetanje: obvlada bllll, a-g, najbolj pa ji gre neeeeeeee.

Najljubša poza: s hrbtom naslonjena na tatu, da lahko nadzira vse okoli sebe.

Najpogostejši razlog za nasmeh: mama, jah, kaj čmo, mislim, da prepozna tako glas kot obraz.

Najljubša igrača: ropotuljica, ki smo jo podedovali od Julijinega bratranca Eneja

16. in 17. maj: Prvo skupno potovanje: Verona, Quartiano

Končno naše prvo pravo potovanje. Sicer kratko, a sladko.

Ker so me sopevci iz zbora Hrast iz Doberdoba povabili naj se jim pridružim na zborovskem tekmovanju v Quartianu blizu Milana, sva se z Andrejem odločila, da se bomo sredi maja
skupaj odpravili na naše prvo družinsko mini potovanje. Štartali smo že v soboto, dan prej torej, saj bi bila sicer pot v enem dnevu tja in nazaj predolga. Julija je seveda navduševala s svojo pridnostjo. Med potjo je večinoma spala ali pa se igrala z igračami, ki jih ima obešene na lupinici. Med sprehodom po Veroni nama je bilo žal, da nisva imela nosilke, saj ni bila preveč potrpežljiva v košari vozička. Spali smo v B&B Agli Scaligeri, lastnika, mož in žena, sta bila zelo prijazna, še preveč. Priporočala sta nam restavracije, nama pomagala s parkiriščem, tudi posteljico za Julijo sta imela pripravljeno.

Verona je zelo lepo in zanimivo mesto s pestro zgodovino. Ogledali smo si glavne znamenitosti, poiskali Julijino hišo, se sprehodili po glavnem trgu in pogledali kam bi lahko prišli na poletne koncerte. Mislim, da se bomo še vrnili, vsaj zato, da si ogledamo še vse okoliške kraje in okusimo njihovo gastronomijo.

Julija ob svoji soimenjakinji

Ob veronski areni