Julija in 8. mesec

Juluja je prvič zbolela. Ni trajalo dolgo, prehlad je kar hitro prebolela. Težje je jedla, včasih je težko zaspala, ker jo je motil poln nos, sicer pa je bila tako nasmejana kot vedno.
Zadnje čase je začela poskakovati in plesati ko sliši petje ali glasbo. Zraven vse skupaj spremlja z aaaaa. Z nono Marico redno vadita ples Un tango italiano in Juliji gre kar dobro.
Večinoma poje 2 do 3 obroke goste hrane na dan, doji se bistveno manj, predvsem zvečer, ponoči, zjutraj in pred vsakim spanjem, vendar ne spije več toliko kot je. Rada pokusi kostanj, ki ga vsak večer speče nono Viktor in vsi skupaj pojemo v verandi, rada je kaki, frutke, ki jih ji je pripravila nona Bojana, krompir, grah, korenček,... Zobov tudi še ni videti, čeprav jih že nekaj mesecev pričakujemo iz dneva v dan.
Včeraj je prvič lepo pokazala in in potiho poskušala povedati pa-pa (verjetno je zraven ta-ta-ta-jev, ki jih je pred mesecem ponavljala, to prva beseda, ki jo zavestno ponovi za nami), mora pa to še vseeno malo zvadit. Plazi se še ne, malo se premika ponazaj, trebuh ima na tleh, z rokami se odriva, da kroži naokoli.
Že nekaj časa s pogledom išče tata, če ji povem, da prihaja in se ga vedno zelo razveseli, Lulu in Luno če jo vprašam po njima. Dudo si po potrebi da sama v usta in iz njih, rabi jo pa le med spanjem in včasih med vožnjo v avtu. Mislim, da je zdaj ugotovila, da sva midva spredaj v avtu in joče, ker noče več sedeti sama.

Julija hitro raste in se spreminja. Kje so že meseci, ko je večino dneva prespala in le radovedno zrla v nas.