Za naslednja dva dni sva imela rezerviran hotel nekje južno od Kute. V imenu je bilo nekaj v zvezi s klifom, kar naju je prepričalo, da bo nekje ob morju. Ko sva pa zagledala kaj nama ta hotel nudi za ne prav nizko ceno: spanje nad pujsi, kokošmi, daleč od mesta, plaže in Indijskega oceana, sva se takoj odpravila naprej proti jugu do Jimbarana. Mestece je majhno, znano kot Beverly Hills Balija zaradi pregrešno dragih hotelov, med njimi tudi Four Seasons Jimbaran Resort, ki vedno zaseda prva mesta na lestvici najboljših resortov na svetu, žal pa je tudi cena temu primerna (vsaj 500 evrov na noč), zato se nekako nisva odločila za to opcijo. Ta dan sva izkoristila za počitek, iskanje novega hotela in enkratno večerjo ob sončnem zahodu. Odlične školjke in ribe na žaru, za katerega oglje pripravijo iz kokosov.
 |
| V ozadju Four Season |
 |
| Večerja na plaži |
Po večerji sva se odpravila na skrajni jug, na Bukit Peninsulo v simpatičen hotel. Kraj je raj za surfanje na valovih, plaža je kar lepa, vlada pa tipično ozračje za surfarske kraje. Lagodno življenje in čakanje na pravi val.
 |
| Prej |
 |
| Potem |
Zvečer sva se z najetim motorjem še malo popeljala po otoku med zanimive ribiške vasice.
Tik pred odhodom sva si v Uluwatu templju ogledala ples kecak, opičji ples. Plesanje je podobno ostalim balijskim plesom, zanima je spremljava ki jo poje zbor: stalno ponavljajo besedo "kecak".
Slovo od tega otoka, tako drugačnega, zanimivega, z naravo, ki se prepotentno zažira v vasi in turistične resorte, s tako zelenimi riževimi polji, da kar bolijo oči, s kipi bogov, obloženih z darovi, za katerih pripravo ženske porabijo večino dneva, za nasmehe, ki jih delijo vsi, ki jih srečah, za procesije ljudi po cestah, ki se oblečeni v tradicionalna oblačila skupaj odpravljajo na verska praznovanja.
 |
| Promet |
Ni komentarjev:
Objavite komentar